Koraki

Korak do tebe…
in bil bi ujet!
Zato na tleh sem
priklenjen že spet.
Da vsaj v duši ne bil bi s teboj,
da vsaj bližine ne čutil bi boj!

Mar je nevarno?!
Kaj se sprašujem le!
Korak razdvaja
srce za srce.

Kako poženeš se
v ta prepad,
zaupaš luni,
da ve, kaj bi rad,
in vragu,
da zaviješ vrat?

Ker dihava oba
in se čutiva dva,
ti bom hvaležen,
če raje bi šla.
A če je več kot to,
kar bi dobil,
bi htel’ in vzel
prav vse!