Je od vesel’ga časa teklo leto,
kar v Betlehemu angelcov hozana
je oznanila, da je noč končana,
dvakrat devetsto triintrideseto.
Bil vel’ki teden je; v soboto sveto,
ko vabi molit božji grob kristjana,
po cerkvah tvojih hodil sem, Ljubljana!
v Trnovo, tja sem uro šel deseto.
Trnovo! kraj nesrečnega imena;
tam meni je gorje bilo storjeneo
od dveh očesov čistega plamena,
Trnovo! kraj nesrečnega imena.
Ko je stopila v cerkev razsvetljeno,
v srce mi padla iskra je ognjena,
ki ugasnit’ se ne da z močjo nobeno.
Tam meni je gorje bilo storjeno
od dveh očesov čistega plamena,
Trnovo! kraj nesrečnega imena.
Trnovo! kraj nesrečnega imena.
Trnovo! kraj nesrečnega imena.
Trnovo! kraj nesrečnega imena.
