Sam na klopci je sedel
in žalostno drobiž je štel,
po žepih brskal je zaman,
pol pa reku, naj mu stotko dam:
“Veš, za liter manjka mi še sto.”
je dejal, jaz pa njemu “Naj ti bo!”
Se je zahvalil, mi roko dal, nato pa zamrmral:
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bogat bi bil!
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bogat bi bil!
Je vprašu me, če čas imam
in naj en mal z njim pokramljam,
priznam, da me je kar prevzel,
ko mi razlagat je začel,
kaj si je želel, kaj je počel,
ko mlad je bil in ni še pil
in sem spoznal, da dost je bral,
mu verjel, ko je dejal:
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi profesor bil!
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi profesor bil!
Pa skupaj sva na špricer šla,
jaz spil sem enga, on pa dva,
pol zase sem naroču sok,
on pa pivo in en dvojni štok,
je kmalu bil povsem pijan,
govoru mi, da ga je sram,
pol se je zjokal in dejal
kot dab se opravičeval:
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi drugačen bil!
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi drugačen bil!
Potem sem večkrat ga srečval,
mu vedno nekaj dnarja dal,
se vidlo je, da zlo slabo
je z njim, a je govoru: “Ni hudo!
S klošarji živim in če je mraz,
po obleko grem na Karitas,
kar gre…ti pa tud fajn se mej!”
je dodal in šel naprej.
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi čist v redu bil!
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi čist v redu bil!
Povedli so mi klošarji,
da je umrl in kje leži,
pa šel sem tja, kjer je ležal,
ves tuj je bil, ga neb spoznal,
res bil je čist taprav mrlič,
ni vidu, slišu, čutu nič.
Čeprav za vedno je zaspal,
razločno mi je djal:
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi bil še živ!
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi bil še živ!
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi bil še živ!
Če pa bil bi živ, (živ)
če bil bi živ,
več nebi pil, (manj pa tudi ne!)
