Mežnar bo za pričo pri poroki
in oltar brez rož bo in brez sveč.
Zame pa boš zlat, dragocen zaklad,
saj imam tako zelo te rad.
Potem čez čas rodila boš otroka,
takle majčken fant bo pomigljal.
Nič ne bo dobrot skusil fantek tod,
z nama šel bo najin križev pot.
Pa vendarle bo rasel kot konoplja
in spoznal bo ta začaran svet.
In če bom pijan nadte dvignil dlan,
fant se zate bo postavil v bran.
A kar na lepem bo odšel od doma,
saj otroci vsi tako store.
In že spet sama, ah tako sama,
bova po teh blatnih cestah šla.
A nekoč spomladi bom umrl,
ti preklela svet boš in boga.
Morda za slovo še stisneš mi roko
in med nama vse končano bo.
Takšno, punčka, naše je življenje,
smrt konča vse dobro in vse zlo.
Potlej nič ni več, ne pekla ne nebes,
ta svet pekel je in košček raja vmes.
