Že kot otrok je zadnji bil,
vendar mu vseeno je blo,
nikdar reševal problemov ni,
skrbel je, da mu blo je lepo,
in pel:
Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.
Počasi prilezu je na faks,
za žurke taglavni je bil,
končali so faks sošolci vsi,
a on se je zapil,
in pel:
Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.
Drugi ustvarli družine so,
a on je ni imel,
imel je le eno ljubico – litrsko slivovko,
in pel:
Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.
Druge so trle mnoge skrbi:
avto, stanovanje, denar,
a on živel je iz dneva v dan,
le za ljubico blo mu je mar,
in pel:
Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.
Razpadla so jetra, srce je slabo,
zdravnik mu je dejal,
takoj na zdravljenje treba bo,
a on se je le nasmejal,
in pel:
Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.
Končal je življenje,
kdo ve kje,
vendar vem, da pel je tako,
ko še zadnjič objel je ljubico – litrsko slivovko,
pa je zahropu:
Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.
Pa ni prec umrl, pa je še enkrat zapel:
Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.
