To je bla debata, tistega vecčera,
ko sma s Fikijem pri Pubeki sedela,
glih sma htela iti, še eno naročiti,
od same božje muke do konca se ga vliti,
ko je na satelitski neka teta rekla,
(dobro se je zrajtam, mela je očale),
da bo blizi Gratca, kjer so tenis hale,
igralo pet divjakov letečega porekla.
Tistega večera sma z Fikijem slavila,
od samega veselja do konca se ga vbila,
in glih ko sma začela okoli govoriti,
pa mi je Fiki reko:” Ne bom mogo iti.”
Rajši ne bom pravo, kaj vse sn mu povedal,
sedal je ko tenf in tiho v mene gledal,
Drugi dan je reko, da bo se premislo,
pa je tak ko ponavadi, rep med noge stisno.
Da mi na koncerti na bi manjkala podpora,
sn reko svoji mali:”Ej ne biti nora.”
Nabavila sma karte prek Zvezdane z Rogatca,
ki je medicinska sestra v centri Gratca.
Tankal sn do fula, da ne bi kje obstali,
in dal gor nalepke, da bi vsi prebrali,
kak sma jes pa dekle, spipana od sreče,
gledala repeče, gor
Se zdaj sn čisto nor, ko spomnim se koncerta,
ki je bil blizu kraja, kjer ma debela Berta,
svojo malo trgovino, fino Rama margarino,
kavo, Milka čokolado, pralni prašek, marmelado,
Tam smo vidli, kaj se rece biti zvezda, biti glavni,
kak zgledijo Erosmiti, misicasti in postavni,
kaj se reče biti jezen, če si fajhtn ali trezen,
kdo obvlada instrumente, ko zapojejo trobente.
