Slep je kdor se z rokom ukvarja,
Kranjec moj mu osle kaže,
rokerju zmer sreča laže,
on živi, umre brez dnarja.
Cel življenje se razdaja,
dnar zapravlja za kitare,
leder hlače, ferše stare,
plošč že dolgo ne prodaja.
Rokenrol je taka stvar,
da pri nas se pač ne splača.
Na drugi sceni je denar,
ob harmoniki se keš obrača.
Pozabi zdaj na zvok kitar,
edina prava muska je domača.
Jebeš roll in jebeš rok,
špilej neki na poskok.
Čreva na plot,
joške ven pa tiča not,
šnopc v krvi,
traktor v prvi,
krigl v glavo,
nož u kravo,
bum, zbudim se na urgenc’,
kva pa čem če sem slovenc.
Cel teden delam, (dela pridno in pošteno)
se ne prepiram, (ubogam šefa, taščo, ženo)
če kdo me vpraša, nimam mnenja,
ne ambicij, ne življenja,
ko pa v petek sem v gostilni,
ruknem šnopc en, dva, tri, štir,
za poplaknt liter vina,
da presekam spijem pir.
Naenkrat se spoznam na avte,
babe, športne rezultate.
Valjda jaz sem najbolj glasen,
vse na svetu mi je jasn.
V glavi zaigra mi polka,
terco špila mi motorka,
in zavriskam tisto našo,
ko v kelnerco zabrišem flašo…
Čreva na plot,
joške ven pa tiča not,
jebeš krizo,
šnopc na mizo,
krigl v glavo,
za zabavo,
bum, zbudim se na urgenc’,
kva pa čem če sem slovenc.
Nageljni in krizanteme,
v vetru nežno trepetajo,
z griča sliš’ se cerkve zvon,
ki k maši kliče verno rajo.
Ne pomaga izobrazba,
Ne kar drugi govorijo,
Ko zaslišim zvok harmonke,
Se stoletja zavrtijo,
Um zalije mi žganica,
V srcu zaigra Golica,
Veselica in potica,
Znova prost sem, kakor ptica
