Ta moja hiša sredi trav,
ki gospodar sem ji postal,
je hiša hodnikov in sob,
je zgodba sreče in grenkob.
Čeprav je stara, brez moči
in čisto sama tam stoji,
je oken, da zastane dih,
ko se razgled odpre skoz njih.
Po njej sem šel
od zgor v klet
in spraševal sem
za nasvet
vse, ki vanjo so prišli živet.
In me prepričanje podžge,
da najdem metlo, kramp, žeblje,
popravim njene stene vse.
saj hiša ta
prostora ima
za nekaj res posebnega-
odpira mi,
odpira prostor pred očmi.
In ključe vse imam od vrat,
do vsake sobe dol in nad,
in končno vem, kako bogat
je prostor ta odprtih vrat.
Po njej sem šel
od zgor v klet
in spraševal sem
za nasvet
vse, ki vanjo so prišli živet.
In me prepričanje podžge,
da najdem metlo, kramp, žeblje,
popravim njene stene vse.
Saj hiša ta
prostora ima
za nekaj res posebnega-
odpira mi,
odpira prostor pred očmi.
