Čisto majhna, nežna punčka
v mojih si bila dlaneh.
Ko sem prvič te pogledal,
sem te srečal v očeh.
Tvoji mehkozlati kodri
so bili kot sončni vzhod,
nisem se še prav zavedel,
že si zrasla za sprehod.
Ko sva tavala po vrtu
v tvojo londonsko pomlad
in ob jezercu v parku
si hotela se igrat,
se je tvoj pogled ustavil
na labodu pred očmi-
zdaj kot čudež pripovedke
si labod postala ti.
Našla svojega si princa,
v Sloveniji živi,
dala ključe mu do srca,
do zaklada tvojih dni.
Jaz presrečen sem, ponosen,
da prijatelja sva si;
naj nebesa podarijo
ti ljubezen večnosti!
Čisto drobna, nežna punčka,
v mojih si bila dlaneh.
