Mi

April že poje v brezah aleluja,
škrjanček svatne kroži melodije,
zemljica sonca žejna žarke pije,
in mlado cvetje zopet se ponuja.

In vse življenje k delu se prebuja.
Slovenec samo čaka še Mesije,
ki naj mu s členkov trde spone zbije,
v katere drznost ga je vrgla tuja.

Pokonci glavo! Kaj te litanije!
S pestjo in bičem red doma postavi
in vsiljenca naženi z domačije.

Če pa pogum in um drugače pravi,
kaj tarnaš, da te tujec v lice bije?
Še krivi hrbet na udar nastavi!