za nami ostajeju hribi i pesi, črne kronike
stari kalendarji i znucane knige z slovima
kaj ih ne spoznamo jer nisu zkuplena vu reči
gasiju se naši pogledi vu tihimi hižami
ufanje je dogorelo, ljubav znorela
čas smo od spužve, čas od zvezd
kameleoni se vu nami budiju
na cesti vu pobegu od heavy metala,
plastike, puščaš mobia ( harbour)
spasi me / spasi se / gda ljubav zgrabi
nigdo te nemre zavustaviti vu grehu
policijske patrole vu čolnima loviju noč
napuščeni bordeli ( gumice pirelli)
puniju se predpremjernom publikom
gutaju soldate noči zasleplene pohotom
raspuknute vusnice grada častiju neonom
konobarice napuklega glasa, zgublenog torza
krezube polnočne angele, kerubine sih bolesti
zbledele senje grada lepiju se za oči
i nemreju več z njih, z te klopke večvečne
gasiju se mesta na cesti za nikam
grintavi pes šči po beli črti
