Tor’k * ne treska več z gromenjam
naše polje zeleni,
burja henja s prešumenjam,
sončna luč nam zableši.
*Tor’k je po Jarnikovo slovenski Mars.
Zibnili so vsi oblaki,
jasnost se raz’deva nam,
mirno zdaj počiva vsaki,
kon’c je storjen pristraham.
Modrice so spet prepele,
gmetne nas obišejo,
bojo vednosti objele
s tajno ljubeznivostjo.
Tudi modrica Slovenska
upa se prepevljati,
njej prijazna grata Nemška,
sestrno pri njej sedi.
Zarja lepa se razliva
čez Slovenji Goratan,
zbuja dremanje častljiva,
oznanuje svetli dan.
Slava bode spet slovela,
ki Slovencam da ime:
po deželah se razvnela,
perdobila češčenje!
