Na Valentinovo

Kaj to veter pripoveda,
z nekim se spomina,
kaj se fali, kak je zbavil
svetog Valentina?
Bil je v snegu sam, bez puta,
ni znal, kam bi hodil,
vetru ga je bilo milo,
pak je njega vodil.
V vsaki grm je svetec gledel,
kad je v šumu zašel,
tičeke je vsigde iskal,
ali ih ni našel.
Vse je lepo, vse v belini
lepše nemre biti,
ženiju se danas tiči,
zakaj bi se skriti?
Ni ih niti nigde čuti,
kaj tak dugo spiju? –
Smrzli su se, bogci mali,
zato vsi mučiju.