Ali ti veliki Čas je prešinil
srce in razum,
ali stoletni strah tvoj je izginil,
prevzel te pogum?
Narod, o narod, sodba zdaj tvoja se piše,
zapiši jo sam.
Bode li volja ti jaka, jeklena,
pa jasen pogled,
ali pa stro te ko vrata steklena
in vržejo v smet?
Narod, o narod, sodba zdaj tvoja se piše,
zapiši jo sam.
Bratje, vsi eno, vsi strašna veriga,
vsak člen plemenit;
ogenj in otrov sovrag naj le riga,
naš zid – kremenit.
Narod, o narod, sodba zdaj tvoja se piše,
zapiši jo sam.
Vere, še vere! V pest zdaj desnice,
noht orje naj dlan,
skupaj čeljusti, ne spusti resnice
na veliki dan.
Narod, o narod, sodba zdaj tvoja se piše,
zapiši jo sam.
