Smo pili ga,
tega se dobro spomnim še,
a kak sem znašel se doma, to mi v glavo ne gre.
No ja, pa kaj,
človek mora vsega se privadit.
Pijan res ni sem bil,
saj sem lahko še stal,
na skret sem šel,
a školjka: sem pa tja – sem pač mimo scal.
No ja, pa kaj,
človek mora vsega se privadit.
Pol ziher bil je potres,
so tla se dvignila,
nardilo je le BUM,
nato pa zvezde in tema…
No ja, pa kaj,
človek mora vsega se privadit.
Po štirih je
velik bolj varno, sem spoznal.
Pračlovek ziher ga ni pil,
če bi, na štirih bi ostal.
No ja, pa kaj,
človek mora vsega se privadit.
Ja, človek mora vsega se privadit,
človek mora marsikaj skoz dat,
človek mora vsega se privadit,
če hoče kdaj pa kdaj
biti vinski brat.
Sem vlegu se na tla,
hudiča saj to soba ni,
je ringlšpil, ko se tako vrti.
No ja, pa kaj,
človek mora vsega se privadit.
Le kaj mi dala je,
coprnca babja kelnarska,
čutim v želodcu nekaj vre – je ziher s Kleka pršla.
No ja, pa kaj,
človek mora vsega se privadit.
To mora ven!
Sem s prstom dregnu v grlo sam,
takrat pa bruhnu sem,
kot da bi bil vulkan.
No ja, pa kaj,
človek mora vsega se privadit.
Ja, človek mora vsega se privadit,
človek mora marsikaj skoz dat,
človek mora vsega se privadit,
če hoče kdaj pa kdaj
biti vinski brat.
Sem vščipnu v lice se,
pa nisem čutu čisto nič,
me groza zgrabla je:
O mater, saj sem živ mrlič!
No ja, pa kaj,
človek mora vsega se privadit.
Če vležeš se,
ves čas ti na kozlanje gre,
zato odšel sem na skret
in zaspal sem tam kleče.
No ja, pa kaj,
človek mora vsega se privadit.
Sem zjutraj zbudu se,
sva v špeglu spet se videla,
je reku: “Greva fant!”
pa sva na špricer šla.
No ja, pa kaj,
človek mora vsega se privadit.
Ja, človek mora vsega se privadit,
človek mora marsikaj skoz dat,
človek mora vsega se privadit,
če hoče kdaj pa kdaj
biti vinski brat.
