Ko žena kakšen dan po svoje gre drugam,
kar paše mi, da zase časa mal imam,
vendar priznam, da takrat prav nič ne samevam.
To ne pomeni, da pri meni je še kdo,
doma sem čisto sam, spodobi se, da je tako.
Le s spomini obdan mal brkljam
in preteklost pogrevam.
Ko prebiram pisma, ki prejel sem jih nekoč,
največ od mame, ki v skrbeh je zame,
ker sem moral proč,
pa od prijatlov, nekaj pisem od deklet,
ki zdaj so dame srednjih let.
Mladost pozdravlje me s pa-pa,
pa sploh ne vem kdaj je odšla,
je pač tako, ne moreš n’č za to,
da slej ko prej odide.
Tudi jaz ji vzklikam le pa-pa,
lepo, da si z menoj bila,
po svoje pa lepo je tudi to,
kar za tabo pride.
Ko žena kakšen dan po svoje nekam gre,
kar paše mi, tud ona to še dobro ve,
zato v šali reče: “Ti uživaj,
dokler spet ne pridem.”
To ne pomeni, da ob njej mi ni lepo,
res moram vam priznat, da se razumeva zelo,
vendar pa ve, da včasih rad v spomine odidem.
In gledam svoj obraz na slikah izpred let.
Sem to res jaz?
Ta fant, ki kar preresno zre v svet?
Na tej sem sam, na tej pa z družbo nekam grem,
gledam in znova se zavem:
Mladost pozdravlje me s pa-pa,
pa sploh ne vem kdaj je odšla,
je pač tako, ne moreš n’č za to,
da slej ko prej odide.
Tudi jaz ji vzklikam le pa-pa,
lepo, da si z menoj bila,
po svoje pa lepo je tudi to,
kar za tabo pride.
Je pač tako, ne moreš n’č za to,
da slej ko prej odide.
Po svoje pa lepo je tudi to,
kar za mladostjo pride.
