Bil je res uboga para,
saj ničesar ni imel.
Takega noben ne mara,
zato osamljen je živel.
Je vse življenje trdo delal,
na kmetijici garal.
Krvave žulje je pridelal,
a le revščino poznal.
Pravice ni, pravice ni.
Pravice ni, pravice ni.
Odkar ta svet ima ljudi
za reveža pravice ni.
So z njim ljudje grdo ravnali,
ker je bil naiven in pošten.
Mu zemljo in pa les jemali,
a odgovarjal ni noben.
Večkrat šel je na sodnijo,
za pravico se je gnal.
Kar zgubu ni z goljufijo,
mu je advokat pobral.
Pravice ni, pravice ni.
Pravice ni, pravice ni.
Odkar ta svet ima ljudi
za reveža pravice ni.
Nerad se spomnu je na leta,
ko ženo si mlad fant želi.
Takrat ga zmešala je ena Meta,
vrtela ga je leto dni.
Vsakič, ko jo je zasnubu,
ji je moral nekaj dat.
Pol pa jo je tisti dubu,
ki je v vasi bil najb’lj bogat.
Pravice ni, pravice ni.
Pravice ni, pravice ni.
Odkar ta svet ima ljudi
za reveža pravice ni.
Mu je pšenica obrodila,
da nikoli še tako.
Pa še svinja je skotila
in je mislu zdaj mi dobro bo.
A je toča prihrumela,
niti klasek ni ostal.
V hlev pa je udarla strela,
je z živino vred zgorel do tal.
Pravice ni, pravice ni.
Pravice ni, pravice ni.
Odkar ta svet ima ljudi
za reveža pravice ni.
Ni nič žalega nobenmu storu,
prijazno je v življenje zrl.
Od garanja je pregoru
in ko je zbolel je kar umrl.
So najprej ga na pare djali,
nato zabili so ga v les.
Ko pa so ga pokopali,
so zaslišali ga iz nebes.
Pravica je, pravica je.
Pravica je, pravica je.
Pravica je, je je je je.
Pravica je, pravica je.
Pravica je, pravica je.
Pravica je, pravica je.
Pravica je je je je.
Pravica je, pravica je.
