Kako zapolnit to praznino,
ki vame zre?
Menda pomaga dobro vino
pozabit te-
a je pred mano polna miza
kozarcev praznih: nova kriza!
Je, je, je, je!
Praznujem praznik praznjenja
do belga dne.
So žepi prazni,
še drobiža nič več ni.
Le za podlogo nekaj še zvoni;
mar naj si žepe trenam sred noči?
Je, je, je, je!
Ko praznik prazni, sprazni do kosti,
veselga časa ni več pred očmi.
Nobene želje, da zapel bi spet-
ta svet je zaklet!
So ceste prazne, brez ljudi-
nikogar ni,
da mi pove, če praznik
sprazni vse moči.
Se jara kača vleče ulca v noč;
kdo mi pomaga, če zavpijem na pomoč?!
Je, je, je, je!
S to prazno dušo hodim sam
in kaj naj zdaj?
Poti do tebe
ni nobene več nazaj.
Morda praznuješ praznik tudi ti
med štirimi zidovi praznimi.
Je, je, je, je!
Ko praznik prazni, sprazni do kosti,
veselga časa ni več pred očmi.
Nobene želje, da zapel bi spet-
Ta svet je zaklet!
