Samo ge te odin čakat
ta v ravnico kraj vodej
samo ge tan dugo gledan
kak ta voda, ta tečej.
Samo ge tan kamen vržen
šteri se mi potopij
samo ge šče itak vupan
ka ta prijdeš tudi tij.
Znan ka si zdaj čisto druga
daleč tan, se najšla mer
tudi če zdaj zvejzde glejdaš
te ne gene, tej večer.
Štera pot je bijla krijva
šteri zakon te je zeu
koga čaka tvoja svila
što je takšo srečo meu.
Tudi če si že zgibijla
se spomijne na menej
znaj ka sigdar mo te čako
tan ge mejsec dol idej.
Šaš de skrijvo se potij
proud de daleč od briga
ena rauža de pa gnala
kak bi zrasla vo srca.
