Sem sin očeta,
ki ga Oče je poslal.
Sem fant dekleta,
ki dekleta ni spoznal.
So tista leta,
ki sem tebi jih dajal,
zaman so šteta,
sem ti zaman jih dal?
Nad mano streha
svetlega neba.
Pod mano zemlja,
trda, brez srca.
Kaj bi se skrival,
ko pa vem, da bom izdan
in s svojo vero
tja pod rušo zakopan.
Ko pride čas,
da se pove,
potrkam na srce
in odpuščanja podarim,
ker vem,
da sem Očeta sin.
A tiho speča
bo ostala sled,
ki me peljala bo
v drugačen svet.,
kjer vsake duše
čist in moder učenik
ne bo le kruto,
kruto bičan mučenik.
In če ponovno
bom razpet,
ko vrnem se
nazaj v ta svet,
se bom zavedel,
da še ni napočil čas,
da moja vera
zemlji vreden je okras.
Ko pride čas,
da se pove,
potrkam na srce
in odpuščanja podarim,
ker vem,
da sem Očeta sin.
