Jaz vem za deželo
prelepo slovi,
vsak kdor jo pozna
jo visoko časti.
Slovensko deželo
jaz mislit imam,
nikdar je visoko
jaz čislat ne znam.
Zatorej resnično povem.
Zatorej resnično povem!
Slovenski deželi enake ne vem.
Slovenski deželi enake ne vem!
V tej lepi deželi
prijat’le imam,
od lica in srca
jih dobro poznam.
Njih srce je čisto
prav kakor zlato,
prijatelja svoj’ga
pozablo ne bo!
Zatorej resnično povem.
Zatorej resnično povem!
Slovenski deželi enake ne vem.
Slovenski deželi enake ne vem!
In pridem tedaj še
sem k vam spet nazaj,
pogledat kako tu
godi se nam kaj.
Zaupam da boste
prijat’li mi še,
da ni še nobeden
pozabil na me.
Zatorej resnično povem.
Zatorej resnično povem!
Slovenski deželi enake ne vem.
Slovenski deželi enake ne vem!
