Zamenju sem bolcne, gume, frgazar,
čeprav veste vsi, da drgač sem zlo len.
Sem ga spoliru, mašino sfriziru,
zdaj boljšega ni kot je moj Citröen!
Gremo naprej, koker do zdej,
vedno naprej, ker mi smo spačkarji.
Olja mam dost in dost mam goriva,
v torbi pa tud nekaj mal za požret,
dal v prtljažnik gajbo sem piva,
vse je nared, da odpravim se v svet.
Gremo naprej, koker do zdej,
vedno naprej, ker mi smo spačkarji.
Vedno naprej pelemo se v koloni,
od spred so prijatli, tud na sred in odzad.
Prav vsi po vrsti smo čudni patroni,
vseeno se z nami vsak hoče pelat.
Gremo naprej, koker do zdej,
vedno naprej, ker mi smo spačkarji.
Če se zgodi, da na cesti en obstane,
cela kolona z njim obstoji.
Noben v težavah sam ne ostane,
taki smo, da vsak z vsakim drži.
Gremo naprej, koker do zdej,
vedno naprej, ker mi smo spačkarji.
Ko pade mrak in se ognji prižgejo,
spački stojijo čisto pr mir,
šoferji pa vneto tekmo začnejo,
kdo prej uniču bo viski al pir.
Gremo naprej, koker do zdej,
vedno naprej, ker mi smo spačkarji.
Ob ognju zapojemo vse evergreen-e,
saj zlo bogat naš je repertoar,
vendar pa najboljše so po mnenju večine,
tiste, ki poje jih Adi Smolar.
Gremo naprej, koker do zdej,
vedno naprej, ker mi smo spačkarji.
Gremo naprej, koker do zdej,
vedno naprej, ker mi smo spačkarji.
Ko z mercedesom se bo smrt pripelala,
in mi dejala: “Pridi no k men.”
Jaz ji odkimu, bom reku: “Ne, hvala!
S tabo bom šel, ko mela boš Citröen.”
Gremo naprej, koker do zdej,
vedno naprej, ker mi smo spačkarji.
Gremo naprej, koker do zdej,
vedno naprej, ker mi smo spačkarji.
