Ko v ruto megle mrak poveže zemljo
in blažena tišina bdi nad njo,
se zvoki muzike, večerne ptice
razlijejo nad jezera vodo.
V majhni hišici živi
star muzikant,
ki beseduje vse noči,
igra na instrument
in sliši vse kar se glasi:
Poskočni izvir, popevke ptic,
šepet polja, prirode klic,
vsi glasi, zvoki, ki žive,
v njegovih notah se rode.
Poslušajte, poslušajte
te glasove, ki done
v vaših srcih in okoli vas!
Pohitite, pohitite
kamor vabijo zvonovi
in čarobne glasbe glas!
Prične se vrvrž violin,
začnimo že, začnimo že!
A kontrabas se razjezi
na te prevzetnice.
Klavir z akordom pomiri,
a saksofon se zasmeji,
trombon zabrunda: tiho vsi!
A muzikantove roke
na mah prepir ta razpode.
Poslušajte, poslušajte
te glasove, ki done
v vaših srcih in okoli vas!
Pohitite, pohitite
kamor vabijo zvonovi
in čarobne glasbe glas!
Pojoče ptice vpregel sem,
poletel pod nebo,
nad hribe,
kjer v kristalnem snegu
zvezde sevajo
besed ni več le zvoki not
bežijo z ritmom vsepovsod.
