Na Gorenjskem je navada,
da pijača in jedača
se pospravi, kamor spada.
In od tistih, ki med nami
vedeli so kaj o hrani,
je legenda prava naša – častni Kašar.
Stric Trebušnik, stric Trebušnik,
dobrohotni debelušnik,
srečno pot do vrha gore tvojih sanj.
Stric Trebušnik, stric Trebušnik,
ti ponosni debelušnik,
mar ni res, da v srcu vedno zmagaš sam?
Na Gorenjskem, tam so hribi,
tam trebuhov se ne vidi,
dec s trebuhom in posluhom – redek dar.
Tak je bil ta stric Trebušnik.
Trdna skala svoji drušni,
znal je biti svoje sreče gospodar.
Stric Trebušnik…
‘Hanibal je gonil slone
tja čez Alpe zasnežene
in nikoli se oziral ni nazaj.
Le zakaj bi jaz ne zmogel
trebuh nesti bliže k bogu?’
si dejal je stric Trebušnik kdaj.
Stric Trebušnik…
In povzpel se je na Triglav,
trnov pot mu lil je s čela,
a je cel sledil usodi,
da se gora ta prehodi.
A za njim en trop prijatlov –
pomagali so, garali,
da bi božjega človeka
le privlekli do izteka.
Stric Trebušnik…
Tvoj podvig, naš stric Trebušnik,
narodu naj bo za zgled.
Močna volja, krog prijatlov,
to zdravilo je za svet.
Vsakim sanjam zaželimo,
naj se uresničijo,
svojim rokam dopustimo,
da pomagajo,
v svojih srcih se učimo zmagati
In takrat ta stric trebušnik bomo vsi.
