morti je Schummanov lied
preplavil peron razbitih iluzija
si se gibleju polahke, usporeni film
lica ledena, bela, sneg veje
svojo himno, kolodvor
slika postaje kristalna
odhajaš, winterreise
morti zima dozivle smrt- rekla si
uz šum spromrzlih kril ftiča
vu beskončnemu plavemu padu
z visina
zmed napuklih
gipsanih nasmeha ajngela
tak daleč od naše sobe znad oblakov
nad varaoši kaj spi i čaja z rumom vu rano jutro
vu sobi na nebu
se v preljubu zgledi nestvarno
jer nas več ni, jer nas za druge več ne
se je kak dim
kak dečji sen
slika postaje jasna
odhajaš, winterreise
pijan vu predvorju dvora mrtvih duš
od tvojega smeha
i onega dena gda su
kerubini jurili na blagosolov
nevinih rok čujem
schummana, winterreise
dekla i smrt
