Poslušaj, ko govorim!
Ko dvignem glas, sem eno z njim,
ti v kletko si me dal,
vsak moj korak nadzoroval.
Ne moreš v krempljih me imet,
med štiri stene me zapret,
ne boš mi več ukazoval,
brez milosti me kaznoval.
Glej, zapuščam te,
že dolgo se borim,
vzela bom vse,
da sanje izživim,
vem kako je prav,
nikogar se ne bojim…
Okus svobode v meni žge,
samo naprej, vse višje gre.
Ti izbiraj svojo pot,
me ne zanima kam in kod!
ne bom gledala nazaj,
odveč kako je in zakaj,
le korak je še od tod,
ne ponavljam starih zmot.
Glej zapuščam te,
že dolgo se borim,
vzela bom vse,
da sanje izživim,
vem kako je prav,
nikogar se ne bojim…
aaa – aaaa…
Glej zapuščam te,
že dolgo se borim,
vzela bom vse,
da sanje izživim,
vem, kako je prav,
nokogar se ne bojim,
nikogar se ne bojim!
