Zbudi me za praznik,
kot si me zbujala takrat,
ko prvi Maj je bil,
v zelenju regradovih trat.
Bosa sve ležala,
gola pozabila na mraz uuuu.
Al’ se še spomniš lučk,
vjetih v kito tvojih las?
Uuu, preden vzel naju je čas.
Saj te ne obsojam,
seveda si ravnala prav uuu,
si pač odšla za njim,
ki ti bo lahko nekaj dal.
Čudovita žena,
v zavetju krasnega moža uuu,
ki lahko kupi čas,
ki zna, ki zmore, ki ima,
uuu in ne opazi, ko teni doma.
Zbudi me za prvi Maj,
zbudi me, ko stal bo mlaj.
Veš jaz pa ostajam,
v brezskrbju svojega sveta uuu,
vpet med gostilno, dom
in hladna jutra delavska.
Brez velikih ciljev,
brez lažnih upov in želja uuu,
sanjam pretekle dni in čakam jutro praznika,
uuu, ki ga še vedno ljubim zaoba.
Zbudi me za prvi Maj,
zbudi me, ko stal bo mlaj,
(kolikor časa lahko ponavljaš)
