Zemlja slovenska, zemljica sveta,
Tujec po tebi sega z roko.
Meni je tožno, meni je težko,
kot da mi pšica meri v oko.
Zemljica rodna, zemljica plodna,
majhna si, majhna že, pa te dele.
Kdaj že od grude kos so ti vzeli,
vedno še rane sveže skele!
Veli moj Joža, Krpan moj krepki,
da mi je dana vajina pest:
svet bi na dlani neselo v zavetje,
cela bi stala naša posest.
Zemljica zlata, kri zdaj namaka
bolj te ko truda biserni znoj.
če prihajača prejmeš na grudi,
večni naj sanja v tebi pokoj.
